Že v prvih nekaj sekundah se ta skladba uveljavi kot vrhunski filmski signal, popolnoma zasnovan za pripovedovanje zgodb z visokimi vložki. Začne se z globokim, atmosferskim vdihom — val razvijajočih se sintetičnih podlag, ki takoj ustvarijo občutek obsega in skrivnosti. To ni samo glasba v ozadju; je temelj za svet, idealen za uvodne posnetke neodkritih planetov, raziskovanje globokega morja ali tišino pred monumentalnim dogodkom.
Kompozicija je mojstrsko strukturirana. Približno ob dvanajsti sekundi vstopi vztrajni, ritmični sintetični ostinato, ki deluje kot pripovedni motor, ki vodi skladbo naprej. To je klasična tehnika za prikolico, izvedena s preciznostjo, ki gradi otipljiv občutek pričakovanja in zagona. Ta del bi brezhibno deloval pod montažnim zaporedjem, predstavitvijo tehničnega izdelka ali govorom, ki postavlja osrednji konflikt filma.
Ko ob 0:36 vstopi celoten orkester, skladba resnično zacveti. Aranžma za godala je širok in mogočen, izraža tako veličino kot čustveno težo, medtem ko gromovita tolkala zagotavljajo trdno, vplivno hrbtenico. Tukaj skladba dokazuje svojo vsestranskost; je dovolj drzna za prvi polet superjunaka, a dovolj čustvena za dramatični prizor ponovnega srečanja. Kakovost produkcije je tu brezhibna — miks je širok, čist in dinamičen, kar zagotavlja, da ima vsak element svoj prostor za sijaj brez občutka natrpanosti, kar je ključnega pomena za plastenje pod dialogom in zvočnimi učinki.
Pravi vrhunec pride z uvedbo zbora. Povzdigne celotno skladbo iz le epskega v nekaj resnično transcendentnega in heroja. Ta himnični vrhunec je narejen za tisti zadnji prikaz v napovedniku, začetni zaslon videoigre ali zmagoslavne zaključne trenutke korporativnega filmskega sporočila. Je čisti odmerek navdiha in strahospoštovanja, ki pušča trajen vtis. Za vsak projekt, ki potrebuje vzbuditev občutkov pustolovščine, upanja in monumentalnih dosežkov, ta skladba ni le primerna izbira, je dokončna. Je visoko tržno in takoj uporabno sredstvo za katero koli profesionalno medijsko knjižnico.