Pesem o podnebnem spremen? Glasba na tej spletni strani je običajno več kot preprosta ozvočna podlaga za videe. Tukaj pogosto so vloženi tudi moj osebni misli in čustva. Na primer pesem "The quiet we ignored".

Izraz "the quiet we ignored" (tišina, ki smo ignorirali) je srce in ključna sporočilnost pesmi. V kontekstu teh besedil, ki se močno osredotočajo na podnebnemu spremenu, izgubo priložnosti in grozno prihodnost, ima ta vrstica dvojno pomen.

Tukaj je analiza, zakaj je bila ta formulacija izbrana:

1. Tišina kot prenesena opozorila

V strogah je opisano, da je narava že dolgo "narobe" igrala ("drevesa so pozabili svoje replike", "zemlja je še vedno vrteča se, vendar v neskladju").

Te spremembe niso bile na začetku glasne, kot bi bil plesen, temveč počasne in tihe (npr. mraz v aprilu).

"Tišina" tukaj pomeni subtilne znake narave, ki smo jih kot družba opazili, vendar nismo resno jemali. Namesto tega smo razpravljali o "letih in številkah" (years and numbers), namesto da bi poslušali tiho, a nenehno opozorilo.

2. Tišina kot kolektivno tišine (potiskanje)

Tekst pravi: "vemo / čakamo / vemo".

Imeli smo znanje o posledicah, vendar smo o tem tiho govorili ali odlašali ("govorili smo o mogoče, kmalu").

Ta "tišina" je namerno ignoriranje. Je neprijetna tišina, ki nastane, ko poznamo neprijetno resnico, vendar jo potisnjemo v pozabno, da lahko nadaljujemo kot prej.

3. Obrat v koncu

V končnem refrenu pa je:

"tišina, ki smo ignorirali, kliče / in je zdaj glasnejša v notranjosti"

To je preobrat. Tišina (potisnjena resnica) ni več tiha. Postala je notranji krič ("glasnejša v notranjosti").

Ker smo ignorirali zunanje znake, je notranja nujnost (svest, strah, razumevanje) zdaj neprekosna.

"Tišina" se spremeni v pritisek za ukrepanje.

"Tišina, ki smo ignorirali" je vsaka izgubljena priložnost, ko smo lahko ukradli, vendar nismo. Je spoznanje, da je tišina in nečemo (ignoriranje) končno bilo glasnejše in uničilnejše od kakršnih koli plesenov.